Reforma študenskega dela

 

Fiktivni študenti

Prvi problem, ki ga bo ta reforma dela rešila, je vprašanje fiktivnih študentov. Letos poleti je bilo moč v medijih zaslediti več novic o določenih visokošolskih zavodih po Sloveniji, ki so vpisovali po cele letnike fiktivnih študentov. Slednji imajo tako možnost delati preko študentskega servisa (poleg drugih ugodnosti ki jih ponuja študentski staž, npr. boni), na izgubi pa je država, saj financira visokošolske zavode na »glavo« vsakega študenta. Po nekaterih ocenah fiktivni študenti predstavljajo več kot 40% vseh študentov. S preobrazbo študentskega dela v sistem »mini služb« bo potreba po fiktivnih vpisih zamrla, in država bo prihranila veliko vsoto proračunskega denarja. V Mladem forumu zahtevamo, da se ta vsota preusmeri v sklad za štipendije in izgradnjo študentskih domov.

 

Pavšalne dajatve delodajalca

»Mini službe«, ki bodo nadomestile sedanje študentsko delo in poenostavile sistem pogodb o zaposlitvi, naj bodo obdavčene s pavšalnimi dajatvami v skupni višini 25%, po naslednjem sistemu (glede na tip delavca):

	Štipendije & študentski domovi	Pokojninska blagajna	Zdravstvena blagajna	Organizacija po izbiri	Skupaj
Študenti	11%	12%	/	2%	25%
Polno zaposleni & upokojenci	6%	12%	5%	2%	25%
nezaposleni	/	12%	11%	2%	25%

Obrazložitev:

Študenti v zdravstveno blagajno ne potrebujejo vplačevati, zato bi 11% od pavšalnih dajatev »mini služb« namenili v sklad za štipendije ter izgradnjo študentskih domov. 12% bi šlo v pokojninsko blagajno, s čimer bi se študentom tudi priznavala delovna doba. 2% pa bi šla v posebni sklad za financiranje projektov mladinskih organizacij.
Tudi polno zaposleni in upokojenci, ki bi opravili kakšno manjše delo preko »mini služb«, že imajo zagotovljeno zdravstveno zavarovanje, vendar bi v znak solidarnosti in krepitve zdravstvene blagajne tja šlo 5% od pavšalnih dajatev. 6% bi šlo v sklad za štipendiranje in izgradnjo študentskih domov, 12% v pokojninsko blagajno in 2% v organizacijo po lastni izbiri (ne nujno mladinsko).
Trenutno nezaposleni, ki bodo dobili krajšo zaposlitev v obliki »mini službe«, pa bodo od pavšalnih dajatev 11% namenili v zdravstveno blagajno, 12% v pokojninsko blagajno (štela se jim bo delovna doba) in 2% v organizacijo po lastni izbiri.
(Kljub uporabljenemu besednjaku še enkrat poudarjamo, da pavšalne dajatve plača delodajalec)
Omejitve »mini služb«

Že sedaj je bilo študentsko delo oblika občasne in kratkotrajne zaposlitve, zato bodo tudi »mini službe« omejene po času trajanja in višini skupnega dohodka. Po trajanju na 960 ur/leto, po dohodku pa naj bo letna omejitev minimalna mesečna plača pomnožena z 12 (meseci). Mesečni dohodek preko »mini služb« ne sme preseči višine minimalne plače. V izogib izkoriščanju sistema »mini služb« kot oblike kratkotrajne zaposlitve, bi se morala uvesti tudi omejitev števila tovrstno zaposlenih ljudi v posameznem podjetju.

V Mladem forumu dajemo posebni pomen temu, da gre del pavšalnih dajatev »mini služb« (ki jih izplačuje delodajalec) v sklad za štipendiranje in izgradnjo študentskih domov, saj bo tako do štipendij prišlo več študentov, ki se bodo zato lažje posvetili študiju. Ti osnovni pogoji za študij morajo biti izpolnjeni, zato da delo preko »mini služb« študentom ne bo pomenilo socialnega korektiva, temveč delo za nadstandard.