Mednarodna skupnost poskuša z ACTO ukrotiti še zadnjo svobodno cono

Pravica do internetne zasebnosti in spletna svoboda sta temelj svobodne družbe, a kot kaže nič več. Večina držav EU, med njimi tudi Slovenija, je podpisala sporazum ACTA, ki v svojem bistvu nalaga podjetjem, ki ponujajo dostop do spleta, da izvajajo nadzor nad našimi internetnimi dejavnostmi. Vsaka dejavnost, neskladna z zakonom, bo kaznovana. Od milejšega odklopa iz interneta, pa do preganjanja na sodišču. Že sam odklop pa je sporen, saj krši osnovno pravico, do prostega dostopa do informacij. ACTA ima nadalje namen vzpostaviti nadzor nad podatki, ki jih bomo sprejemali in pošiljali. Tako bo država vedela za vsak korak, ki ga bomo naredili na spletu. Čeprav se zakon prikazuje kot zaščita ustvarjalne populacije, pa je to samo farsa. Zakon gre na roko založniškim hišam, torej tistim, ki izvajajo monopol nad umetnostjo. Umetniki sami z njim ne pridobijo nič.

Ostro nasprotujemo zakonu, ki bo omejil prost pretok informacij in hkrati povečal nadzor nad njimi. Za ohranjanje svobodne družbe in svobodnega pretoka informacij se je včasih potrebno odreči tudi lastninskim pravicam in profitu. Ostra kritika gre slovenski državi, saj bi bila pred podpisom tako pomembnega dokumenta nujna predhodna razprava v Sloveniji. V Mladem forumu pozivamo poslanke in poslance Državnega zbora, kot tudi Evropskega parlamenta, da ne dajo podpore predlaganemu sporazumu, dokler le-ta ne bo doživel korenitih sprememb, te pa naj bodo v korist malega človeka.