Podravje, predvsem pa Maribor z okolico je v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja doživel kolaps nekdanjih socialističnih jugoslovanskih gigantov. Največji industrijski jugoslovanski bazen je bil v Mariboru. Mnogi so mu in mu še danes nostalgično pravijo »jugoslovanski Manchester«. Mesto je takrat slonelo na avtomobilski, tekstilni in metalurški industriji. Samo Tovarna avtomobilov Maribor – TAM, največji delodajalec  v Mariboru je leta 1986 zaposloval preko 8.100 ljudi, istega leta pa je TAM izdelal 200.000. vozilo.

Proces zatona mariborskega industrijskega bazena se je intenzivno pričel spomladi 1990 leta. Kandidat za predsednika izvršnega sveta Lojze Peterle iz Slovenskih krščanskih demokratov – SKD je na predvolilnih zborih govoril, da je potrebno uničiti socialistične gigante zato, da se bo uničilo »rdeče« direktorje. Škodljivo razmišljanje, ki je kasneje vodilo v mnoge stečajne postopke, socialne in gmotne stiske mnogih posameznic in posameznikov, ki so  s propadom podjetji izgubljali delovna mesta in prihodek.

Pretekli teden sta v Mariboru potekala dva javna dogodka na temo Magne, v ponedeljek pa je ŠGZ pričela zbirati podpise za prihod Magne. Prav tako pa je svojo dobrodošlico izrazila in pričela s spletno peticijo spletna stran magna Welcome: www.magnawelcome.si. Tako dogodek na Štajerski gospodarski zbornici, kot dogodek časnika Večer na Univerzi v Mariboru ter anketa v časniku Večer so pokazali, da si ogromna večina ljudi želi prihoda Magne, predvsem pa da se ljudje zavedamo pomena procesa reindustrializacije. Navsezadnje kanadska Magna International po svetu zaposljuje preko 152.000 ljudi in v regiji predstavlja največjo greenfield investicijo po osamosvojitvi. Mariborčanke in  Mariborčani imajo s magno v avstrijskem Gradcu pozitivno izkušnjo, saj le ta v Avstriji zaposljuje preko 10.000 ljudi.

Odveč je izgubljati besede, da je multinacionalka odličen magnet za nadaljne tuje investicije v regiji in da prvih 400 delovnih mest ne bo zgolj 400. Na njih se bo v prvi fazi vezalo še dodatnih 1.200 delovnih mest. Oživela bo dejavnost kvartarja in terciarja. V povprečju se bo dvignila kupna moč, kar bo posledično pripeljalo do večje potrošnje in povečanega obsega obrata denarja. To pa bo podlaga za razvoj in nastanek še dodatnih novih delovnih mest v različnih panogah. Na Magno bodo vezana mnoga mala in srednja podjetja, povečala se bo storitvena dejavnost, oživelo bo mariborsko letališče.

Strah o kontaminiranju okolja je odveč. Evropske uredbe in direktive ter nacionalna zakonodaja so garant, da lakirnica ne more biti obremenjevalec okolja ampak predvsem vzpodbuda za razvoj in napredek. Če ima graška Magna lakirnico v neposredni bližini vrtičkov in stanovanjskega naselja, praktično v središču mesta potem je strah o zastrupljanju odveč.

Rektor mariborske univerze dr. Igor Tičar je ob zaključku Večerovega dogodka dejal: »Dve vrsti ljudi obstajata, eni, ki imajo rešitev za vsak problem, in eni, ki imajo problem za vsako rešitev.« Zato iz problemov naredimo izzvie in najdimo rešitve.

Žiga Štajnbaher

predsednik Mladega foruma SD

• Kategorije prispevkov
• Blog