Mladinska, politična in nevladna organizacija.


Novice

Aktualno dogajanje na področju mladinske politike v Sloveniji in mednarodno.

Demografski sklad brez mladih

UVOD

V času izbruha bolezni virusa SARS-COV-2 je pozornost slovenske politične sfere večinoma usmerjena v zakonodajo, ki je bila pripravljena za borbo proti posledicam tega izbruha. Med tem časom je bila v javni prostor vložena tudi vladna iniciativa nastanka demografskega sklada. To je najverjetneje najpomembnejša letošnja novica iz sveta slovenske politike, ki ni povezana z izbruhom novega koronavirusa.

Kaj ta iniciativa pomeni in kakšno naj bo stališče Mladega foruma (MF) do predlaganega demografskega sklada?

 

STRUKTURA SKLADA

Demografski sklad naj bi bil konstruktivna in dolgoročna rešitev za več težav, ki trenutno vplivajo oz. bodo imele močan vpliv na delovanje slovenske družbe in slovenskega gospodarstva v naslednjih desetletjih. Med njimi prednjači problem hitrega staranja slovenskega prebivalstva, ki bo posledično imel zelo negativen vpliv na stanje slovenskega pokojninskega sistema. S to težavo se v večji ali manjši meri soočajo vse razvite države sveta, zato Slovenija tukaj ni velika izjema. Demografski sklad bi državi hkrati omogočal lažje izvajanje potrebnih strateških investicij za reševanje težav, ki imajo kakršnokoli povezanost z dolgoročnim gospodarskim stanjem v Sloveniji. Rešil naj bi tudi težavo slabega korporativnega upravljanja z državnimi podjetji, ki so trenutno združena v Slovenski državni holding (SDH) in so bila večkrat povezana z velikimi korupcijskimi škandali.

V Nacionalni demografski sklad (NDS) naj bi bile vključena vsa podjetja v SDH, poleg tega pa tudi celotne naložbe Kapitalske družbe skupaj s celotnima premoženjima Družbe za svetovanje in upravljanje ter Družbe za upravljanje terjatev bank. Od skupine vseh državnih naložb in podjetij bi neodvisne od NDS ostale samo Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja,  organizatorji energetskega trga, družba DRI ter naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. NDS bi tako postal daleč najmočnejši gospodarski subjekt v Republiki Sloveniji.

Prihodke sklada bi porazdelili na sledeči način: 40% dividend in 60%  kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi bilo namenjeno dolgoročni akumulaciji sredstev. Nadaljnjih 40% odstotkov dividend bi bilo takoj namenjeno sofinanciranju pokojninske blagajne, skupaj z 20% kupnin. Zadnjih 20% dividend in kupnin bi bilo razdeljenih na dve polovici: prva za gradnji domov za starejše, druga pa ukrepom družinske politike.

 

MNENJE MLADEGA FORUMA

MF zmerom pozdravlja vse konstruktivne in dobro pripravljene predloge katerekoli politične stranke, ne le Socialnih demokratov. Menimo, da je prihodnost Slovenije prihodnost vseh njenih državljanov. Predlogov trenutne vlade ne gledamo na način, ki bi jih označil kot slabe in negativne samo zato, ker prihajajo od nam nasprotnega političnega pola. S takšnim pristopom smo analizirali tudi vladin predlog vzpostavitve NDS.

Demografski sklad rešuje velike probleme z združitvijo velikih zmogljivosti državnih podjetij. Težava pri tem je dejstvo, da bodo stroški financiranja potreb predvsem pokojninske blagajne v prihodnosti vztrajno rasli. To pomeni, da bo sklad od svojih sestavnih delov moral jemati vse več in več, da zadovolji vse večjo pokojninsko povpraševanje. Iz tega sledi, da se bo morala donosnost posameznih podjetij in družb v skladu stalno povečevati, kar pomeni nujnost stalnega dviganja produktivnosti. Sestavna podjetja in družbe bodo morala stalno graditi na svoji tržni konkurenčnosti in razvoju, samo zato, da dohajajo vse večjo potrebo po financiranju pokojninske in ostalih blagajn, za katere so namenjena skladna sredstva.

V tej točki se nahaja glavni problem vladinega predloga demografskega sklada. Sestavna podjetja bodo morala stalno povečevati svoje investicije v razvoj, samo zato, da uspejo zadovoljiti zahtevam NDS. Vendar to ob nekem trenutku preposto ne bo več možno. Donosnosti večine podjetij v SDH namreč niso enake, kot bi bile na prostem trgu. To je zato, ker so v javni lasti in opravljajo javne službe. Opravljajo družbeno nujne dejavnosti (oskrba z vodo, elektriko, grelnimi energenti, železniški prevoz itd.) za ceno, ki je nižja od tržne, vendar za isto kakovost storitve. Donosnost bi bila sicer večja, če bi bile cene višje, vendar bi za slovensko gospodarstvo in investicije vanj to bilo negativnega pomena, ker so obravnavana podjetja večinoma monopolisti. Dvig stroškov sklada bi zato pomenil slabšanje slovenske konkurenčnosti, nižjo produktivnost in nižjo rast BDP. Slednjim negativnim posledicam bi se hitro pridružilo tudi daljše in slabše financiranje državnih dolgov. Slovenija bi tako status neto dolžnice imela dlje, kot je to potrebno. Nujne zadolžitve v kriznih trenutkih bo lahko jemala samo pod slabšimi pogoji, kot jih lahko zdaj.

Nadalje je potrebno omeniti, da je stanje slovenske infrastrukture še vedno precej slabo. To velja predvsem za železniško omrežje. Za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva potrebujemo boljše stanje in večji obseg infrastrukture. Pri tem se ne smemo omejiti le na prometno, temveč tudi posodobiti energetsko in predvsem informacijsko infrastrukturo naše države.. Prednost morajo imeti ključne investicije, kot je npr. drugi tir železnice Ljubljana-Koper.

 

PREDLOG MLADEGA FORUMA

Kaj torej predlaga MF? Rešitev za težave, ki naj bi jih obravnaval NDS, morajo izhajati iz večje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. To pomeni višjo mero vlaganja v znanost in razvoj (tako na državni kot zasebni ravni), v ključno infrastrukturo (prometno, energijsko in informacijsko), v perspektivne kadre (posebej mlade) in stremenje k pametni družbi. Slovenija mora zajahati val digitalizacije in informatizacije gospodarstva. Investirati mora v tehnologije in pristope, kot so: infrastruktura 5G omrežij, principi industrije 4.0, pametne občine, digitalizacija izobraževalnega sistema, privabljanje visokotehnoloških investicij (kot je npr. Yaskawa v Kočevju) in zagovarjanje takšnih ukrepov na evropski ter svetovni ravni. Iz takšnih investicij bo Slovenija žela dividende, ki ji bodo koristile še mnoga desetletja. Na podlagi večjih donosov bo lahko lažje financirati stroške pokojninske blagajne, stanovanjske politike in ostale socialna vlaganja.

 

ZAKLJUČEK

Demografski sklad je torej za MF dobra ideja, vendar trenutna shema in struktura, kot ju predlaga vlada, po našem mnenju nima dobre perspektive. Demografski sklad ne sme biti osnovan samo kot vir sredstev, ki bi na dolgi rok izčrpal svoje sestavne dele. Demografski sklad mora biti del politike, ki gleda v prihodnost. Probleme mora predvidevati in reševati na dolgi rok. Demografski sklad mora biti del večje rešitve in ne rešitev sama.

 

Jaka Gruden v imenu Mladega foruma SD

  • Kategorije prispevkov
  • Blog
Mladi forum SD

Mladi forum SD

Prispevaj komentar

Deli na družbenih omrežjih

@Mladiforum

V ŽIVO: Čas #Covid19 pred družbo postavlja ogromno izzivov. Nekateri so novi, nekatere je čas epidemije samo dodatn… twitter.com/i/web/status/1…

About 2 days ago from Mladi forum SD's Twitter via Twitter for iPhone